Bojni protiletalski znak za pripadnike Luftwaffe

(»Flakkampfabzeichen der Luftwaffe«)

 

 

Ustanovljen 10. januarja 1941, podeljevati pa so ga pričeli s 1. marcem 1941. Protiletalska artilerija je med vojno pridobila na pomembnosti, ne samo zaradi obrambe pred sovražnimi letali, temveč tudi zaradi uporabe pri juriših proti tankom in podobno. Vrhovni poveljnik vojnega letalstva - Luftwaffe, Herman Göring, je že poleti 1940 želel odlikovanje za protiletalsko enoto, vendar se je odlikovanje ustanovilo šele 10.1.1941. Odlikovanje je sestavljeno iz ovalnega venčka hrastovega listja, na zgornjem delu je simbol Luftwaffe, znotraj pa je upodobljen legendarni 8,8 cm top flak. Osnutek zanj je 19.07.1940 naredil berlinski grafik Wilhelm Ernst Peekaus.  Naročilo za izdelavo vzorcev je  31.01.1941 dobilo podjetje C.E. Junker Berlin. Sprva je bilo odlikovanje iz novega srebra ali tombaka, kasnejši kosi pa so, pogojno zaradi vojne, bili narejeni iz zlitine cinka. Obstajali so tudi bojni protiletalski znaki v vezeni obliki, vendar so bili z ukazom dne 08.05.1942 prepovedani. Izdelovanje vezenih oblik je bilo s tem ukinjeno. Za civilne obleke so se kupovale miniature. Le te obstajajo v velikosti 9 mm in  16 mm in so iz tombaka in finega cinka. Nosile so se na zavihku civilnega oblačila. Odlikovanje se je podeljevalo v škatlici ali vrečki/kuverti. Ob podelitvi odlikovanja je bilo izdano tudi potrdilo o posedovanju. Le ta obstajajo v več različicah. Znani so dokumenti v formatu Din A 5. Poleg tega se je podelitev odlikovanja zabeležila tudi v vojaško knjižico (Soldbuch / Wehrpass). Bojni protiletalski znak se je lahko podeljeval oficirjem, podoficirjem in posadkam za izvrstne dosežke v boju. Odlikovanje se je lahko podelilo tudi posameznikom, kot tudi gasilskim enotam, tako npr. pri boju proti letalom ali tudi pri udeležbi na treh različnih bojih proti tankom, bunkerjem, ladjam, ali drugim zemeljskim oziroma morskim ciljem, za lahke in težke baterije z vsaj petimi sestrelitvami, oziroma za posameznike, ki so opravili izjemen dosežek. Prav tako so lahko bili odlikovani pomočniki in pomočnice Luftwaffe ter možje protiletalske artilerije :

 

  1. če so bili udeleženi pri sestrelitvi sovražnikovega letala = 2 točki; če je težka protiletalska artilerija ali lažji vod sestrelil sovražno letalo brez pomoči druge baterije = 4 točke;
  2. če je npr. reflektor protiletalske artilerije  akustično določil mesto položaja sovražnega letala in je to sporočil drugim reflektorjem protiletalske artilerije = 1 točka.
  3. če je npr. reflektor protiletalske artilerije  akustično določil mesto položaja sovražnega letala in je to sporočil drugim reflektorjem protiletalske artilerije = 1 točka.

 

Bojni protiletalski znak se je nosil na levi prsni strani uniforme. V letu 1944 je bilo približno 2650 težkih in 1600 lažjih enot protitankovske artilerije. Sovražnikovo letalo je nad Nemčijo v povprečju »preživelo« približno 230 dni oziroma 20 bojnih preletov.

 

Bojni protiletalski znak za pripadnike Luftwaffe, proizvajalec CE Juncker Berlin SW. Značka je proizvedena iz tombaka okoli leta 1942, velja za eno kvalitetnejših izvedb tega odlikovanja.

Bojni protiletalski znak za pripadnike Luftwaffe so proizvajali:

  • AS - Adolf Scholze
  • Assmann
  • CE Juncker Berlin SW
  • GB Gustav Brehmer
  • GWL - Gebrüder Wegerhoff
  • Steinhauer & Lück
  • ÜÜ E. Ferdinand Wiedmann

 

 

 

Cene znaka za pripadnike protiletalske artilerije Luftwaffe

Proizvajalec

Karakteristika

Cena v €

     

CE Juncker Berlin SW

Tombak, žigosana

350-380

Ostali proizvajalci

Tombak, z ali brez žiga

300-350

 

Cink, z ali brez žiga

200-300

 

opis in slike: RS